Pravila pri gradnji mansarde
Izdelava podstrešnih bivalnih prostorov ni le izgradnja predelnih sten in stropov, ampak celoten gradbeni postopek, ki se začne z načrtovanjem in konča z montažo pohištva. Vmes pa je en cel kup postopkov in zakonitosti na katere moramo biti nujno pozorni, če želimo, da bo naše podstrešje resnično služilo svojemu namenu.
Prvo pravilo velja, da se bodo brez ustreznega arhitektskega načrta zelo težko ustvarili prijetni in hkrati praktični bivalni prostori. Graditi mansardne prostore na pamet in brez načrta se odsvetuje. Kaj lahko si bomo naredili medvedjo uslugo, če bomo mislili, da zmoremo takšen načrt izdelati sami in s tem privarčevati nekaj denarja. Na začetku bomo sicer res nekaj prihranili, vendar s poznejšo uporabo prostorov nam bo verjetno žal, da nismo najeli arhitekta.
Višina kolenčnega zidu in naklon strehe sta osnovna dejavnika za dovolj visok bivalen prostor. Pri naklonu strehe velja, da kolikor bolj je streha strma, več je na razpolago uporabnega prostora. Torej drugače povedano se z strmejšo streho sorazmerno povečuje uporabna stojna višina. Za optimalen izkoristek podstrešja je streha z naklonom od 35 do 55 stopinj. Ob tem se priporoča, da je stojna višina od 230 do 240 cm in ta zavzema vsaj dve tretjini mansardnega tlorisa. Pri strmejši strehi je odrasel človek lahko v zravnanem pokončnem položaju že meter od zunanjega zidu. Končna višina strehe v slemenu je poleg strešnega naklona odvisna še od širine objekta.
